wellness na delovnem mestu

Bolniška odsotnost stane slovenska podjetja 400.000.000 € na leto (10.000.000 delovnih dni). Če bi samo delček tega denarja naložili v mehke ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, bi se absentizem v 10 letih znižal za najmanj 30%.
Raziskave kažejo, da je z vsakim evrom, vloženim v promocijo zdravja pri delu, mogoče prihraniti med 2,50 in 4,80 evra, kar bi naneslo najmanj 50.000.000 – 100.000.000 €.
Strašne številke…, ki postanejo še večje, ko se poglobimo v to, zakaj je v Sloveniji absentizem v podjetjih na tako visoki ravni.

V teh številkah se skrivajo trije temeljni vzroki za absentizem. Prvi (ne nujno v tem vrstnem redu) je pogojen z nezgodami, ki se jim tudi ob najboljših varnostnih pogojih ni mogoče izogniti. Na tem področju je v Sloveniji precej dobro poskrbljeno, tako zakonsko, kot v praksi. Drugi vzrok je resnična odsotnost z dela zaradi bolezni, tretji pa “namišljena” bolezenska odsotnost, če uporabim nekoliko milo obliko izraza za goljufanje.
V zadnjih dveh vzrokih je tudi največja rezerva v slovenskih podjetjih.

Četrta evropska raziskava o delovnih razmerah navaja, da tretjina evropskih delavcev meni, da delo slabo vpliva na njihovo zdravje. V Sloveniji se je tako opredelilo kar dve tretjini zaposlenih. Bolečine v hrbtenici in mišicah je navedla četrtina evropskih anketirancev, v Sloveniji pa kar polovica. Povrhu vsega, slovenski Inšitut za varovanje zdravja navaja, da so v zadnjih štirih letih glavni vzrok za odsotnost z dela bolezni mišično – kostnega sistema.
Iz tega lahko sklepamo, da so ergonomski delovni pogoji pri nas slabi in tu že lahko iščemo prve rešitve za drugi vzrok absentizma, ki sem ga navedel.

Tretji vzrok je direktno povezan z nezadovoljstvom zaposlenih z delovnimi pogoji na delovnem mestu. Naj gre za psihične pritiske (obremenjenost z roki, nerazumevanje s sodelavci, mobing…) ali za neprimerno nagrajeno opravljeno delo. Veliko zaposlenih gre raje na bolniško, kot da bi se izpostavljalo tem pritiskom. Obstaja pa tudi ameriška raziskava, ki trdi, da gre vzrok za kar 75% sodobnih boleznih iskati v stresu na delovnem mestu. To pa spet sodi v drugi vzrok.
Na srečo se v tudi v Sloveniji stvari izboljšujejo. Dobili smo certifikat Družini prijazno podjetje, Zlata nit išče najboljšega zaposlovalca v Sloveniji, Čili za delo v okviru projekta Premikamo Evropo ozavešča naša podjetja.

Pionir na področju zmanjševanja odsotnosti z dela je bilo verjetno podjetje Krka d.d., ki ji je uspelo v 10 letih zmanjšati absentizem za tretjino. Hitrih rezultatov ni, je pa danes Krka eno izmed najbolj zaželjenih podjetij med iskalci zaposlitve.
In kje se številke o izgubljenih evrih še povečajo: pri pripadnosti podjejtu, kjer zaposleni v slabih delovnih pogojih opravijo manj kvalitetnega dela in so manj produktivni. Poglejte si samo primer Googla.

Po vsem tem ni čudno, da podjetja najemajo kontrolorje (tudi ZZZS), ki preverjajo zaposlene, če niso na trgatvi ali gobarjenju namesto v postelji. Čeprav se bodo vedno našli izkoriščevalci ugodnosti, se ob boljših delovnih pogojih, podjetjem ne bi bilo treba ukvarjati s tem. Mojega očeta so, potem, ko se je med delom s službenim vozilom obrnil na streho (ne po lastni krivdi), v dveh tednih preverjali 6X! Nazadnje ni več upal niti na WC, da ne bi zamudil zvonenja kontrolorja. In to se zgodi človeku, za katerega so v podjetju vedeli kaj se mu je zgodilo in ki ne gre na bolniško, dokler nima vratu v opornici. Tak odnos delodajalca ima verjetno dober učinek na pripadnost zaposlenega podjetju

V Sloveniji je med iskalci zaposlitve prvi kriterij za delovno mesto plača. Na razgovorih se seveda vljudno počaka, da delodajalec sam pove, koliko je pripravljen ponuditi za usluge kandidata. Vendar, ko le-ta odhaja z razgovora, se mu po glavi najprej podijo €€€, nato možnost napredovanja, (spet več €€€), sledijo bonitete (službeni avto, telefon – €€€) šele potem pridejo na vrsto kakovostni delovni pogoji. Tako je pač naše razmišljanje, ki je verjetno posledica prehoda iz socializma v kapitalizem in s tem povezanih travm. Pa tudi miselnosti v podjetjih, kjer pa, resnici na ljubo, prihaja do sprememb. Morda niti ne toliko do sprememb v ustaljenih podjetjih, kjer so navadno napredne ideje zavrnjene ali tiho postavljene na stranski tir. Bolj se uveljavlja nov koncept podjetij po vzoru podjetja Google.
Google nima visokih plač. Vsaj v branži ni nič posebnega. Tudi napredovanje omogoča, tako, kot večina podjetij. Njegova prednost je v neverjetnih pogojih za delo, ki jih nudi svojim zaposlenim.
Nimajo delovnika, oziroma, je ta tako fleksibilen, da se zdi, da ga nimajo. Delovni prostori so dom v malem: hrana, pijača, prostori za počitek in rakreacijo dobijo v Googlu nov pomen. Bio hrana, ki jo v Ameriki lahko iščeš z lupo, naravni sokovi, bazeni, igrišča, vrtci za otroke… Vse, za dobro počutje zaposlenih.
A ne katerihkoli zaposlenih. Google v svoje vrste povabi le najboljše in najobetavnejše na svojem področju. Da prepreči fluktuacijo takega kadra seveda ne zadostuje samo dobra plača. In tega se dobro zavedajo. Njihovi zaposleni čutijo močno pripadnost podjetju, ta kombinacija skrbi za zaposlene in pripadnosti podjetju pa je trden temelj, na katerem stoji gigantska korporacija s “komaj” 10.000 zaposlenimi in vrtoglavimi miljardnimi dobički.

Vendar, ni vse v denarju, ki ga ima na voljo Google. Bistven je odnos. Tudi podjetja, ki nimajo velikih proračunov za udobje svojih zaposlenih, lahko veliko naredijo za boljše delovne pogoje svojih zaposlenih. Za čisti začetek ima neverjetno moč poceni beseda “hvala”. Tu se začne graditi pripadnost, ki jo je, nenazadnje, vendarle potrebno nagraditi tudi z €€€
Ko sta Larry Page in Sergej Brin ustanovila Google, sta svojim zaposlenim priskrbela ročno sedečo masažo na stolu. Tu ni bil luksuz, kot bi si kdo predstavljal, pač pa potreba. Ljudje, ki so večino svojega časa presedeli za pisalno mizo pred računalnikom ali v fotelju s prenosnikom v naročju, so potrebovali sprostitev. Tako fizično, v obliki pospešene prekrvavitve v obremenjenih rokah, vratu, ramenih in hrbtu, kot tudi psihično, da so se lahko vrnili na delo skoncentrirani. Maserka, ki je ročno sedečo masažo na stolu izvajala, je dobila plačilo v obliki delnic Googla Komentar ni potreben. Je pa zanimivo nekaj drugega: kljub vrtoglavemu skoku njenih delnic, ki jih je bilo deleženo podjetje, še vedno masira v Googlu. Temu se reče pripadnost podjetju. Kakšno pa je tvoje podjetje? Je med dobrimi zaposlovalci? O slovenskih top zaposlovalcih in njihovi skrbi za zaposlene…drugič.